Slovenska inženirska zveza (SIZ) je krovna organizacija, ki združuje in povezuje zveze in društva inženirjev posameznih strokovnih panog. Seznam panog je predstavljen skupaj z naslovi zvez in društev, podana so imena njihovih predsednikov oziroma predstavnikov v upravnem odboru SIZ. SIZ domuje in deluje na naslovu Karlovška 3 v Ljubljani v stavbi, ki jo je skupaj z nekaj zvezami v uporabo prejela od države na podlagi menjalne pogodbe za stavbo na Erjavčevi 3 leta 1995. Dejavnost vodstva SIZ je na prostovoljni osnovi, saj je brez virov sredstev, ki bi izhajala iz članarin. Status SIZ kot zveze zvez in društev je določen na osnovi zakona o društvih. Z ozirom na ustvarjalnost in pomen inženirstva v Sloveniji na osnovi dela v javnem interesu sodi k Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport RS. Ta namišljena povezava ni najbolj produktivna oziroma primerna, saj bi s svojo primarno dejavnostjo SIZ bolj sodila v okvir Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo RS – MGRT. Napori za »prestavitev« skrbništva iz enega na drugo ministrstvo že leta ne dajo rezultatov, vendar se bomo vnaprej trudili, da uveljavimo mesto SIZ v okviru MGRT in Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).
Prihodnost SIZ je odvisna od njenega poslanstva v družbi, gospodarstvu in raziskovalno-pedagoških sredinah na tehniških fakultetah. Čas v preteklih 25 letih tovrstni dejavnosti ni bil naklonjen. Usodno je vplival tudi koncept deindustrializacije Slovenije, proces nekritične razprodaje mnogih proizvodnih kapacitet, siromašenje razvojnih sektorjev v gospodarstvu, prevlada družboslovnih profilov nad tehničnimi pri odločanju o prihodnosti industrije, prešibka povezanost javnega raziskovalno-razvojnega sektorja z industrijo, propadanje gospodarskih panog in še bi lahko naštevali.
Uspešno delovanje SIZ zagotavljajo inženirji v razmerah kakršne so in ob okoliščinah, ki so se za delo in sodelovanje močno spremenile. Inženirska društva in zveze delujejo tudi pod drugačnimi pogoji, kar je zaznati v zmanjševanju števila članov v posameznih organizacijah in tudi manjšemu številu predstavnikov mlajših generacij. Tako se ni čuditi pobudam za nove organizacijske oblike povezav inženirjev v Sloveniji, kar bo tema pogovorov o analizi stanja in pobudah rešitev. Kako bosta na obstoječe stanje na področju inženirstva v Sloveniji odgovarjali organizaciji Inženirska zbornica Slovenije in Inženirska akademija Slovenije (ustanovljeni s sklepom vlade) bomo spremljali.
Pomembno je tudi sodelovanje med SIZ in Državnim svetom, ki v povezavi z organizacijami civilne družbe, strokovno javnostjo in gospodarstvom organizirata številne posvete o družbenih, gospodarskih in razvojnih problemih. Razprave, predstavitve, mnenja in predlogi rešitev, kritične presoje o aktualnih temah pritegnejo pozornost politikov. V zadnjem obdobju so posveti potekali o energetiki, prometu, infrastrukturi, gospodarskih področjih s stalnimi tehničnimi in tehnološkimi izzivi in raziskovalni dejavnosti na univerzah in inštitutih ter njihovim sodelovanjem z gospodarstvom. Izredno široka tematika ponuja veliko možnosti za kvalitetno in učinkovito sodelovanje. Slovenska inženirska zveza se trudi v poglobitvi in intenzivnosti tovrstnega delovanja po svojih najboljših močeh, saj prihaja sodelovanje SIZ kot krovne organizacije in panožnih zvez do polne uveljavitve in potrjuje dobro obliko povezovanja.
Organiziranost inženirjev v zvezah in društvih kliče po novih učinkovitejših oblikah povezav, ki bi upoštevale organiziranost povezav posameznih inženirskih strok v funkcionalne enote, ki bi delovale na lokalnih področjih kot inženirska društva, ki naj skupno gradijo povezovanje inženirjev in njihov vpliv na družbene in gospodarske probleme. S takim načinom dela je pričakovati tudi večjo vključevanje, interes in dejavnost mlajših generacij inženirjev. Pomembna naloga, katere se SIZ zaveda, je tudi krepitev mednarodnih povezav s sorodnimi institucijami, kakor se potrjuje z nemško organizacijo VDI.
